Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

5. junij 2017 ob 13:35 Avstrija

Mešani odzivi na sprejetje nove ustave

Nanti Olip (NSKS), Bernard Sadovnik (SKS), Marjan Sturm (ZSO).
Nanti Olip, Bernard Sadovnik in Marjan Sturm. Foto: ORF

Poslanke in poslanci v koroškem deželnem zboru so v četrtek sprejeli novo deželno ustavo, v kateri je med drugim prvič omenjena tudi slovenska narodna skupnost, nemščina pa je zapisana kot deželni jezik. Predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev so se na to odzvali mešano.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je ocenil, da gre za „pravi korak v pravo smer“, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je na drugi strani menil, je to zgolj „minimum od minimuma“. Da je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi korak naprej, je po poročanju slovenske tiskovne agencije STA dejal tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik.

„Ne gre za katastrofo in nazadovanje“

Sturm je priznal, da je manjšina sicer pričakovala malo več, a tudi pri sedanjem besedilu deželne ustave ne gre za katastrofo in nazadovanje. Gre za korak naprej, ker je slovenska manjšina prvič imenovana v deželni ustavi in ker se pri razlagi zakona ponovi zvezna ustava in se dežela sklicuje na saintgermainsko pogodbo in na avstrijsko državno pogodbo, je še dejal. „To je prvič v zgodovini, da v enem aktu dežele dežela sama prostovoljno priznava osnovo avstrijske državne pogodbe. Mislim, da je to zelo pomembno. Lahko bi pričakovali malo več, a glede na časovni okvir to ni bilo možno,“ je še dejal Sturm.

„Gre za minimum od minimuma“

Olip je v odzivu dejal, da je omemba slovenske manjšine v novi deželni ustavi logika zvezne ustavne zakonodaje, konkretno 8. člena zvezne ustavne zakonodaje, državnega ciljnega določila, kjer se država, dežele in občine opredeljujejo kot jezikovno in kulturno raznolike, logično na Koroškem slovenski narodni skupnosti. Kot je še pojasnil, so v deželni ustavi občine izvzete iz te odgovornosti, „to pa je teren, kjer narodna skupnost živi in bi lahko posledično prišlo na občinskem nivoju konkretno do poslabšanja“.

Koroška je imela po mnenju Olipa sedaj priložnost, da bi tudi z vidika narodne skupnosti sprejela ustavo, ki bi lahko bila vzorčna v Evropi. Dežela je zamudila tudi to priložnost in posledično gre za minimum od minimuma glede narodne skupnosti in to je „odraz politične realnosti v tej deželi, ko se po majhnih, polžjih korakih politika premika naprej, večjih premikov pa ni v stanju doseči“.

„Korak naprej, ki daje upanje“

Sadovnik je dejal, da je glede na preteklost, ki so jo koroški Slovenci celo stoletje doživljali, omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi prav gotovo korak naprej in daje upanje, da se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo na bolje. Pojasnil je še, da je v pripombah, ki razlagajo člene, tudi omenjen kot osnova 7. člen Avstrijske državne pogodbe, kar je za razmere na Koroškem „prav tako korak naprej“.

„Pomembno za družbo, da je mladina kritična“

Sadovnik je izrazil pričakovanje, da bo to obveza za prihodnje vlade in odločitve, da bodo v smislu določila, da želijo podpirati in pospeševati narodno skupnost, tudi reševali odprta vprašanja. Koroški Slovenci „ne hodimo prosjačiti, smo integralni del te koroške družbe, ne samo skozi stoletja, ampak skozi tisočletja, kot take se počutimo, (...) pomembno bo, da se bo ta samoumevnost, da je to dežela dveh kultur in jezikov, vedno bolj krepila in v javnosti tudi uveljavila“, je še dejal Sadovnik.

Sadovnik: „Na podlagi tega rešiti odprta vprašanja“


Več na slovenci.orf.at

Zadnje objave Slovencev v Avstriji