Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

3. junij 2016 ob 12:02 Hrvaška

Med Slovenci v Splitu

MePZ Encijan iz Pulja in Združeni MePZ Repentabor sta rojakom v dar prinesla pesem
Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

Vera Hrga je ena tistih oseb, ki nedvomno naredijo vtis. Danes je učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v splitskem Slovenskem kulturnem društvu Triglav. Foto: Davor Lonzarič

Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

Ob našem obisku so se otroci pripravljali na zaključno prireditev ob koncu šolskega leta. Marin in Yasmine sta se prelevila v dedka in vnukinjo in nastajala je prav posebna Rdeča Kapica. Foto: Davor Lonzarič

Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

Glasilo Planika je dragocena vez in dokument, ki beleži dogajanje med Slovenci v Splitu in dogajanje v Sloveniji. Foto: Davor Lonzarič

Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

Največja skupina je pevski zbor, zelo dejavni so v likovni skupini, še posebej ponosni pa so na kljekljarsko skupino, ki sredi Splita neguje idrijsko čipko. Foto: Davor Lonzarič

Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

Oba slovenska zbora je spremljala polna dvorana. Foto: Davor Lonzarič

Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

Združeni MePZ Repentabor. Foto: Davor Lonzarič

Slovenci na Hrvaškem, SKD Triglav Split

MePZ Encijan iz Pulja. Foto: Davor Lonzarič

V Splitu že 24 let deluje Slovensko kulturno društvo Triglav. Drugo največje slovensko društvo na Hrvaškem ima 350 članov, ki se preko raznih delavnic in skupin, v prostorih društva, srečujejo skoraj vsak dan. Srečujejo pa se tudi z rojaki iz matične domovine. Pogosto se sami odpravijo v Slovenijo in pogosto v Splitu gostijo predstavnike številnih slovenskih društev. Zadnji konec tedna v maju so se v tem dalmatinskem mestu družili s Slovenci iz Pulja in iz Repentabra. Dva pevska zbora sta svojim rojakom podarila pesmi, ki so marsikoga za trenutek vrnile domov. Obenem pa so se tkale vezi med rojaki s te in one strani meje. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Ista iz Pulja smo se druženja v Splitu udeležili tudi mi. Nastal je zgornji reportažni zapis.

Vera Hrga je ena tistih oseb, ki nedvomno naredijo vtis. Že ob prvem stiku. Je Slovenka, ki se je pred mnogimi leti preselila v Split. In uresničila svoje sanje. Danes je Vera učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v splitskem Slovenskem kulturnem društvu Triglav. Zaljubljena v slovenski jezik v kulturo.

VERA HRGA: »V društvu sem od vsega začetka, od leta 1992. Bila sem tudi v iniciativnem odboru in potem smo takoj začeli s poukom slovenskega jezika. Bili smo prvi na Hrvaškem, to rada vedno poudarim.«

Po tolikih letih je med Slovenci v Splitu še vedno velika želja po ohranjanju slovenskega jezika. Vera Hrga poučuje kar tri skupine – odrasle, srednješolce in najmlajše. Otroci so njena primarna skrb. Pouk slovenščine, ki poteka v prostorih društva, med knjižnimi policami bogato založene knjižnice, ni klasičen pouk. Teta Vera, kot ji pravijo njeni najmlajši učenci, ga vedno znova dopolni z delavnicami in izleti. Ob našem obisku so se otroci pripravljali na zaključno prireditev ob koncu šolskega leta. Marin in Yasmine sta se prelevila v dedka in vnukinjo in nastajala je prav posebna Rdeča Kapica.

Marin Bilič obiskuje dopolnilni pouk slovenskega jezika dve leti. Slovenec je bil njegov praded, nam zaupa. Najraje ima delavnice in predstave.

MARIN BILIČ: »Najtežje pri slovenščini so tiste črke na koncu besede, ki se drugače izgovorijo.«

Yasmine Doršner obiskuje osmi razred osnovne šole. Nekaj časa je živela v Sloveniji, od koder sta njen ded in oče. Dopolnilni pouk obiskuje tri leta.

YASMINE DORŠNER:« Bilo bi brez veze, če bi pozabila slovenščino. Je res lepo, da se lahko pogovarjam s svojimi prijatelji in drugimi otroki, ko grem na počitnice v Slovenijo.«

Za mnoge učenje ali utrjevanje znanja slovenskega jezika pomeni ohranjanje stika z matično domovino. Tudi glasilo Planika je dragocena vez. In dokument, ki beleži dogajanje med Slovenci v Splitu in dogajanje v Sloveniji. Urednica Vera Hrga skrbno izbira teme, ki jih vsake štiri mesece ponudi v branje. Kot skrbno izbira in oblikuje kulturne dogodke društva.

Slovensko kulturno društvo Triglav v Splitu deluje že 24 let. Od leta 2010 ga vodi Cveto Šušmelj.

V društvu je 350 aktivnih članov. Je drugo največje slovensko društvo na Hrvaškem. Sredstva, ki jih dobijo tako iz Slovenije kot iz Hrvaške jim omogočajo izvajanje številnih dejavnosti. Največja skupina je pevski zbor, zelo dejavni so v likovni skupini, še posebej ponosni pa so na kljekljarsko skupino, ki sredi Splita neguje idrijsko čipko.

CVETO ŠUŠMELJ:« To smo lahko hvaležni naši Anki Perak. Ona je bila učiteljica na čipkarski šoli v Idriji. Prišla je v Split in je vse to svoje bogato znanje prenesla na mlajše člane našega društva.«

Vrata društva Triglav so na široko odprta vsem, ki se jim želijo pridružiti. Tudi sicer Slovenci v Splitu dobro sobivajo s someščani, prani predsednica Sveta slovenske narodne manjšine mesta Split, Nadežda Eterovič.

NADEŽDA ETEROVIČ: » Mi, Slovenci se zelo dobro počutimo v Splitu. Split je naše mesto. Zelo dobro sodelujemo z mestom Split, z županom in z vsemi predstavniki mesta. Smo zelo cenjena nacionalna manjšina v Splitu, pa tudi v županiji.«

V Split radi pridejo številni Slovenci in v društvu radi gostijo rojake iz svoje domovine. Tokrat so del Slovenije s seboj v Split prinesli člani Razvojnega društva Repentabor iz Dola pri Vogljah s svojim Združenim mešanim pevskim zborom in člani Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja oziroma njihov Mešani pevski zbor Encijan. Prvič se je zgodilo, da sta v Splitu naenkrat gostovala kar dva slovenska zbora.

Meja je močno zaznamovala življenje Repentaborcev. Prav zato so zbor poimenovali Združeni mešani pevski zbor, saj v njem pojejo tako tisti, ki živijo v italijanskem delu Repentabra kot tisti, ki živijo na slovenski strani. Skupnega pa imajo še veliko – igralsko skupino, že 30 let ocenjujejo vina z obeh strani meje Repetabra, se družijo v balinarski sekciji. Združeni, skupaj brišejo mejo. Povabila v Split so bili še posebej veseli.

BOJANA VIDMAR: » Ker tako, kot se radi družimo z našimi zamejci, tako se mi zdi pomembno, da se družimo s tistimi, ki so zdaj postali zamejci.«

Za mejo so že 25 let tudi Slovenci, ki živijo v Pulju. Pod okriljem Slovenskega kulturnega društva Istra že 10 let deluje tudi mešani pevski zbor Encijan. Za srečanje z rojaki v Splitu so posebno skrbno izbrali pesmi. Od slovenskih ljudskih, do istrskih ljudskih. Še posebej so navdušili z večno zeleno dalmatinsko, ko se jim je pri prepevanju pridružila cela dvorana. Pesem povezuje, je prepričana predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra, Danica Avbelj. Tovrstna druženja in dogodki pa so še posebej dragoceni.

DANICA AVBELJ: »Na tak način se mi spoznavamo. Se učimo drug od drugega, kaj to društvo naredi, kaj drugo društvo in to je v bistvu način, da se predvsem spoznavamo in da združimo kulturo Slovenije in da se imamo lepo.«

Da so druženja med rojaki pomembna za vse – za tiste, ki živimo v Sloveniji in za tiste, ki živijo izven nje, je prepričana tudi, Jasmina Ilič Drakovič, glavna tajnica Slovenske izseljenske matice.

JASMINA ILIČ DRAKOVIČ: »Kajti s tem sodelovanjem vzpostavljen nek kulturni prostor. Čezmejni kulturni prostor, enoten kulturni prostor. Kultura ne pozna meja in jih ne sme poznati.«

Slovenski večer v Splitu se je zaključil v sproščenem druženju v prostorih društva Triglav. Vezi so se tkale s pesmijo in besedo. Pri tem je kakšna nanesla tudi na prihodnost. V Splitu se zanjo ne bojijo. Kajti upanje so mladi in v Splitu jih je veliko, tudi tistih, ki jih poti ob sobotah vodijo na njihov Triglav – kjer s posebno ljubeznijo skrbijo, da slišijo pravljice v slovenščini. Kjer izvedo, kaj je idrijska čipka in kako se jo kleklja, kjer slišijo in prepevajo slovenske ljudske. Z vsem tem tradicija in kultura njihovih dedkov in babic postaja tudi del mladega sveta.

Barbara Kampos


O Slovencih v Splitu in o gostovanju zborov iz Repentabra in Pulja smo govorili tudi v oddaji Radia Koper Primorski kraji in ljudje:


Zadnje objave Slovencev na Hrvaškem