Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

27. december 2017 ob 13:49 Italija

Bolnišnica vse bolj dvojezična

Z denarjem po zaščitnem zakonu napisi, okence, jezikovni tečaji, zgibanke
Splošna bolnišnica v Gorici
Foto: Primorski dnevnik

GORICA - Splošna bolnišnica v Gorici »govori« slovensko kot nobena druga javna ustanova v Furlaniji Julijski krajini. Decembra lani so v pritličnem središču CUP odprli okence za naročanje zdravstvenih storitev tudi v slovenščini, s koncem letošnjega novembra pa je v pritličju okrog trideset novih smerokaznih tabel z italijanskimi in slovenskimi napisi. Jezika na njih sta si enakovredna. Poleg okenca in tabel bodo kmalu postali dvojezični tudi informativni panoji, ki so razobešeni po stenah bolnišnice, dvojezične bodo zgibanke o preventivi in zdravem slogu življenja, ki jih bodo delili med ljudmi, na spletni strani zdravstvenega podjetja za Goriško in južno Furlanijo (www.aas2.sanita.fvg.it) je od začetka decembra na voljo posodobljen katalog storitev tudi v slovenskem jeziku, s tečaji slovenskega jezika usposabljajo dvojezično osebje.

V vodstvu zdravstvenega podjetja so na to pot šli zato, da zadostijo desetemu členu zaščitnega zakona 38/2001, ki ob italijanskem predvideva rabo slovenskega jezika na napisih javnih uradov. »Ne gre za formalnost, temveč za premišljeno potezo in dokaz smotrne uporabe denarja. Uvajanje dvojezičnosti je funkcionalno predvsem možnosti, da se slovensko govoreči poslužujemo v bolnišnici lastnega jezika in da se obračamo na slovensko okence. Brez dvojezičnega okolja bi tudi vloga okenca ne mogla priti do izraza.« Tako razlaga Livio Semolič, vodja pravne posvetovalnice pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ki je s sogovorniki pri zdravstvenem podjetju navezal plodovit dialog. Z odgovorno funkcionarko Laro Marchi, ki deluje v navezi s socialno-zdravstvenim koordinatorjem Sergiom Paulonom, se je Semolič nazadnje sestal v četrtek: »Na pravem mestu smo našli prave osebe.« S tem v zvezi je zanimivo prisluhniti Lari Marchi, ko pravi, da je avtohtona Goričanka, da je bila tudi v njeni družini prisotna slovenščina, ki pa je ni usvojila. Danes se udeležuje tečaja slovenskega jezika, nemajhno presenečenje pa je doživela, ko je v izolski bolnišnici opazila, kako je raba slovenščine in italijanščine enakovredna in dosledna.

Raba slovenskega jezika na novih dvojezičnih tablah v goriški bolnišnici utegne biti včasih za »zamejca« težko razumljiva. Primer je napis »Plačilo participacije«. Usmerja nas k blagajni, kjer bomo plačali pristojbino za storitev. Če pa na isti tabli ne bi prebrali besede »ticket«, marsikomu med nami se niti sanjalo ne bi, kam nas vodi. Prevode je zdravstvenemu podjetju pripravilo prevajalsko podjetje iz Trsta, ki so ga izbrali na osnovi javnega razpisa in ki posebej obvladuje zdravstveno področje. Ko ni imelo pri roki ustreznega prevoda, se je obrnilo na bolnišnice v Sloveniji, na primer v Ljubljani, je pojasnila Lara Marchi. Napisi, ki jih bomo srečevali v bolnišnici, vnašajo torej v naš prostor tudi novo slovensko izrazje. Homogena raba jezika bo prav prišla v luči čezmejnih sinergij na področju zdravstva, ki jih na Goriškem nastavlja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, kot tudi tedaj, ko bodo storitve goriške bolnišnice koristili pacienti iz Slovenije.

»Pomembni koraki na področju vidne dvojezičnosti so dokaz, da so naša prizadevanja učinkovita. Z odgovornimi pri zdravstvenem podjetju sem se začel redno srečevati pred dvema letoma. Skupaj smo dopolnjevali projekte, ki so jih pripravili zato, da bi pridobili denar iz zaščitnega zakona. To, kar so do danes uresničili, jim je omogočil denar iz prejšnjih let, ki je prihajal z veliko zamudo, ker so projekti šli skozi Rim,« je Semolič povedal na četrtkovem srečanju s funkcionarko zdravstvenega podjetja. »Po novem, s prihodnjim letom, pa bo postopek drugačen in bo zanj pristojna dežela, zato bo lažje črpati denar. Projektom za dvojezično poslovanje v občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon, bosta namenjena dva milijona evrov. Čeprav je bil novi pravilnik že potrjen, tega denarja letos še ni bilo mogoče koristiti, ker so javne ustanove še razpolagale s sredstvi iz prejšnjih let,« dodaja Semolič in opozarja na še eno novost: »Nove korake na poti uveljavljanja javne rabe slovenskega jezika bo omogočil nastajajoči deželni urad za dvojezičnost. Zagnali naj bi ga v prvi polovici prihodnjega leta in imel bo tudi vlogo koordinatorja vseh pobud s področja dvojezičnega poslovanja. Opremljen bo s prevajalsko službo in bo nekatere postopke izvajal sam. Javnim upravam in ustanovam ne bo več treba, da same prevajajo na primer to, kar je že prevedeno. Tako bomo dosegli tudi racionalnejšo porabo denarja.« Semolič zaključuje: »Goriško zdravstveno podjetje bomo spodbujali, da bo z dvojezičnimi napisi opremilo vse bolnišniške prostore. Pomembno bo tudi še naprej zagotavljati jezikovne tečaje in zaposlovati zlasti osebje z znanjem slovenščine, ki bo v stiku z najmlajšo populacijo. Upam, da bodo goriški zgled upoštevali tudi drugje, predvsem na Tržaškem, kjer živi veliko Slovencev in mnoge slovensko govoreče najdemo tudi med zdravstvenim osebjem.« (ide)


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji