Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

23. maj 2018 ob 09:16 Italija

Gabrovec prej v slovenščini, predsednik prekinil Slokarja

Deželni svet - Prisega svetnikov (z zapletom)
Igor Gabrovec in Danilo Slokar
Igor Gabrovec in Danilo Slokar. Foto: Primorski dnevnik

TRST - Na 49 deželnih svetnikov jih je 19 priseglo tudi v furlanščini, Igor Gabrovec in Danilo Slokar sta prisegla v italijanščini in slovenščini, Stefano Mazzolini (Liga) v nemščini, tržaški predstavnik Piero Camber (Forza Italija) pa si je zamislil prisego še v latinščini. Benečan Giuseppe Sibau je, kot pred petimi leti, hotel priseči tudi v beneškem narečju (t.i. po našin), a mu je predsedstvo deželnega parlamenta to preprečilo, češ da to narečje ne sodi med deželne zaščitene jezike. Zaradi tega je edini svetnik gibanja Autonomia responsabile in nekdanji župan Sv. Lenarta-Podutane prisegel le v italijanskem jeziku.

Poslovnik skupščine določa, da morajo svetniki obvezno najprej priseči v italijanščini, nato, če hočejo, lahko še v slovenščini, furlanščini in nemščini. Gabrovec je namenoma kršil to pravilo in prisegel najprej v slovenščini, kar je sprožilo glasno mrmranje nekaterih kolegov desnice, nobene pripombe pa pri predsedujočemu Ettoreju Romoliju, ki je očitno spregledal pravilnik.

Nekdanji goriški župan pa je bil še kako buden, ko je najprej v slovenščini hotel priseči tudi Slokar. Precej grobo ga je prekinil in ga spomnil na pravilnik (prisega najprej v italijanščini), na kar je ligaš prej prisegel v italijanskem in nato v slovenskem jeziku. »Zakaj Gabrovcu je bilo dovoljeno, meni pa ne,« je potožil Slokar. Res je, da bi moral Romoli s takšno odločnostjo, ki jo je izkazal do Slokarja, prekiniti tudi Camberjevo prisego v latinščini, kar ni naredil. Tržaški predstavnik Forza Italia je svojo potegavščino utemeljil s pojasnilom, da je bila latinščina nekoč povezovalni jezik, poznavajoč človeka pa je bila Camberjeva prisega gotovo mišljena kot »protiutež« prisegam v manjšinskih jezikih. »Deželni statut določa enakopravnost vseh jezikov, ki jih govorijo prebivalci Furlanije Julijske krajine,« je svojo potezo utemeljil Gabrovec, ki se mu poslovnik deželnega sveta glede priseg zdi zastarel in ga bi bilo treba posodobiti.

Umestitvena seja deželnega sveta, je, kot vedno, izpadla kot prvi dan šole in kot spoznavni trenutek za stare in nove deželne poslance. Vzdušje je bilo kar praznično, veliko je bilo novinarjev in sorodnikov ter prijateljev deželnih svetnikov. Med najbolj veselimi je bil Slokar, ki je komaj prestal zahtevno operacijo na srcu, sedaj pa ga, kot je dejal, v vseh smislih čaka novo življenje. Na včerajšnjo sejo sta ga spremljali žena in hčerka. (st)


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji