Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

9. april 2018 ob 09:39 Italija

Kraška hiša ob jubileju s prav posebnim čarom

Začel se je niz dogodkov ob petdesetletnici: tudi brez prave ohceti bo živo
Kraška hiša, Repen
Kraška hiša, Repen. Foto: Primorski dnevnik

REPEN - Bolj kot se stara, tem bolj je privlačna. Kraška hiša se je v petek zvečer obiskovalcem, ki so napolnili borjač, predstavila v pomlajeni in očarljivi preobleki, kot se za okrogel jubilej spodobi. Začetek sezone muzeja Kraške hiše je bil tokrat namreč nadvse slovesen, saj praznujejo v Repnu letos tri petdesetletnice: ustanovitve Zadruge Naš Kras, ureditve Kraške hiše in prve Kraške ohceti. V petek so gostje občudovali novo razsvetljavo, ki naredi tamkajšnji prostor posebno čaroben in romantičen (kdo ve, morda bo to ozračje v prihodnosti navdihnilo kak mlad kraški par ...), dokončana obnovitvena dela ter ploščo v spomin in zahvalo tridesetim ustanoviteljem Zadruge Naš Kras.

Repentabrski župan Marko Pisani je povedal, da je to uvod v niz dogodkov ob trojnem jubileju ter povabil navzoče, naj še vsaj 50 let zahajajo v Kraško hišo. Predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus je dejal, da se s spominsko ploščo »oddolžujemo tridesetim ustanoviteljem Zadruge, ljudem različnih poklicev in pogledov,« ki so se leta 1968 poenotili in s skupnimi močmi dosegli zavidljiv rezultat: muzej Kraške hiše, biser in spomenik zgodovinski prisotnosti Slovencev na tem ozemlju. Omenil je, da je bilo v trideseterici kar šest predstavnikov družine Kodrič od Sv. Ane, najstarejši soustanovitelj je bil 80-letni Franc Kodrič, najmlajši pa 28-letni Mitja Race. Ploščo sta potem odkrila župan Pisani in predsednica Dežele FJK v odhajanju Debora Serracchiani: na kamnitem obeležju beremo verze Miroslava Košute z italijanskim prevodom Ravla Kodriča in imena vseh tridesetih soustanoviteljev. Poleg novopečene parlamentarke Serracchianijeve so bili navzoči senatorka Tatjana Rojc, dosedanji deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in drugi.

Edi Kraus je izrazil upanje, da bodo italijanske in slovenske institucije finančno podpirale Kraško hišo, ki privabi vsako leto veliko obiskovalcev, vključno s šolami, prostovoljno delo ob praznikih pa je v precejšnje breme. Gostom je opisal obnovitvena dela, ki so jih krajevna podjetja izvedla s pomočjo deželnega finančnega prispevka v višini 40 tisoč evrov (zahvalil se je deželnemu odboru ter deželnima svetnikoma Stefanu Ukmarju in Igorju Gabrovcu), »prvega javnega prispevka Zadrugi Naš Kras v zadnjih 15 letih«. Podjetje Perčič, ki razpolaga s specializiranimi delavci, je popravilo kamnito streho – največje bogastvo Kraške hiše. Domačin Martin Rebecchi je s svojim podjetjem poskrbel za obnovo električnega sistema in razsvetljave v notranjih in zunanjih prostorih, za mizarska dela je poskrbelo podjetje Aleksandra Grilanca. Kraška hiša ima po novem tudi nekaj novih tramov, popravljene skrle in nov lesen gank (balkon). Delo je vodil arhitekt Andrej Križnič, ki je vodil tudi projekt za postavitev plošče (izvajalec je bilo podjetje Kajzer Marmi).

Slavnostni prižig nove razsvetljave je uvedla pesem o temni noči MoPZ Kraški dom (pod vodstvom Vesne Guštin), ki je sooblikoval večer. Ta se je sklenil s prigrizkom, s pršutom in teranom seveda. Poletje bo pestro, obljubljajo v Repnu – tudi brez prave poroke. (af)


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji