Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

17. julij 2017 ob 11:54 Italija

»Manjšine smo še problem, stvari pa se izboljšujejo«

Pripombe Ilinke Todorovski, varuhinje gledalcev in radijskih poslušalcev
false
Rudi Pavšič. Foto: Primorski dnevnik

Slovenija in njeni mediji se ukvarjajo s Slovenci v Italiji le takrat, ko se v manjšini pojavljajo problemi in težave. Kolikokrat smo slišali to pripombo in kolikokrat smo o tem pisali in debatirali, nazadnje novinarka Poljanka Dolhar na vseslovenskem srečanju v slovenskem parlamentu. S tem vprašanjem se ukvarja tudi Rudi Pavšič, sicer predsednik SKGZ, a v tem primeru v svojstvu predsednika komisije za programske vsebine RTV Slovenija, namenjene Slovencem v sosednjih državah. Kmalu bo minilo eno leto od kar je postal predsednik te komisije.

Kako ocenjujete doslej opravljeno delo?
Že na prvi seji sem članom komisije, ki so izraz različnih stvarnosti iz štirih zamejstev in osrednje Slovenije, izpostavil svoja programska izhodišča, ki temeljijo na nekaterih predpostavkah.

Kakšne so?
Komisija naj postane prvi glasnik potreb in interesov Slovencev v sosednjih državah v okviru dejavnosti in izbir Programskega sveta RTV. S tem v zvezi moramo težiti k temu, da bo stvarnost Slovencev v sosednjih državah čim bolj popolno obravnavana, tako radia, televizije kot drugih medijskih ponudb, predvsem spletnih strani. Uresničiti je treba pojem skupnega slovenskega medijskega prostora. Pomembno je tudi, da programi RTV prispevajo k utrjevanju slovenskega jezika.

Kaj pa nekdanji mejni prostor?
V tem kontekstu je važno, da se posebno pozornost nameni obmejnemu prostoru, v katerem manjšine živijo. V tem kontekstu se sprožajo potenciali medslovenskega povezovanja in iskanja skupnih sinergij. Ta povezovanja je treba tudi medijsko podkrepiti.

Kako ste začeli uresničevati gornja izhodišča?
Najprej smo se o naših pogledih soočali z vodilnimi predstavniki radia in televizije in s samim generalnim direktorjem, da smo uskladili skupno delovno pot. Dorekli smo, da moramo posebno pozornost nameniti regionalnima sedežema v Kopru (tu smo že imeli srečanje) in Mariboru (srečanje bo jeseni), ki od blizu sledita in poročata o življenju in delu naših narodnih skupnosti v štirih sosednjih državah.

Kako ocenjujete očitek, da RTV Slovenija (kot glavnina slovenskih občil) poroča o manjšinah le takrat, ko se pri njih pojavljajo problemi?
RTV nas mora obravnavati v okviru svoje celovite medijske in programske ponudbe in ne kot medijsko posebnost, predvsem ko se pri nas pripeti kaj negativnega. Zaradi tega smo se odločili, da bomo pobliže spoznali posamezne stvarnosti Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Srečali smo se z vodstvom Slomaka in imeli bomo naslednje seje komisije kar v zamejskem prostoru (septembra na Madžarskem in kasneje na Hrvaškem), da se skupaj z vodilnimi RTV seznanimo z potrebami zamejskih stvarnosti.

Kako v komisiji ocenjujete skrb, ki jo RTV namenja Slovencem v sosednjih državah?
Moram priznati, da so se nekatere zadeve izboljšale, verjetno tudi zaradi delovanja komisije.

Kaj se je izboljšalo?
Danes imamo skupno spletno stran, ki ažurno poroča o življenju in delu v našem zamejskem prostoru. "Manjšinsko" vprašanje je zaradi naše komisije sistemsko bolj prisotno v Ljubljani, kar je dobro.

Ste torej zadovoljni?
Vse še ne zasluži pozitivne ocene. To je dokaj jasno povedala na zadnji seji naše komisije varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Ilinka Todorovski, ki je ocenila za nezadostno poročanje in skrb, ki jo nacionalna RTV namenja Slovencem v sosednjih državah. Nanizala je vrsto podatkov, ki utrjujejo njene in naše ugotovitve. Menim, da je treba tudi na podlagi njenih zaključkov nastaviti delo komisije in celotne strukture radia in televizije Slovenija.

Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji