Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

1. oktober 2018 ob 09:13 Italija

Na naslov predsednika poslali skupno pritožbo

Pet slovenskih organizacij izpodbija zakonitost deželnega krajinskega načrta
Pet slovenskih organizacij izpodbija zakonitost deželnega krajinskega načrta
Foto: Primorski dnevnik

TRST - Pet slovenskih organizacij je na predsednika republike naslovilo pritožbo proti letošnjemu sklepu vlade Furlanije Julijske krajine, s katerim je bil sprejet krajinski načrt. Kmečka zveza (KZ), Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), Agrarna skupnost, Slovensko kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) očitajo deželni vladi, da je petkrat kršila zakon, predvsem norme o zaščiti slovenske narodne skupnosti.

Pritožbo so v Rim poslali na začetku septembra, njeno vsebino pa so predstavili včeraj v Trstu na novinarski konferenci, ki so se je udeležili predstavniki vseh petih pritožnikov. Da sta med temi KZ in Agrarna skupnost, ni presenetljivo, zato pa izstopa, da sta pristopili obe krovni organizaciji in SDGZ.

Predsednik SSO Walter Bandelj je svoj pristop utemeljil z razlago, da gre za očitno diskriminacijo do Slovencev, ko pa tem ni priznano to, kar je na Južnem Tirolskem samoumevno, in sicer da je narodna manjšina gospodar na svojem ozemlju. Marino Marsič pa je v imenu SKGZ ocenil, da je pritožba utemeljena in pozdravil tokratno enotnost manjšine.

Zgodba z dolgim repom

Deželna vlada je krajinski načrt sprejela septembra lani in razpisala dvomesečni rok za vložitev morebitnih pripomb. Na deželi so nato prejeli 161 ugovorov, med temi tudi dopis KZ, ki je opozorila zlasti na zaščitni zakon, ki v 21. členu določa, da je treba negovati kulturno-zgodovinske značilnosti območja, na katerem živijo Slovenci, in da je treba Slovence tudi vključiti v usklajevanje vsakih pomembnejših upravnih sklepov.

To pripombo je deželna vlada zavrnila z argumentom, da je ohranitev kulturno-zgodovinskih lastnosti dvakrat našteta med cilji krajinskega načrta, in sicer v prvem in osmem členu.

A Kmečka zveza in njeni tokratni štiri zavezniki so očitno prepričani, da ta odgovor ni zadovoljil. Zato upajo, da bo predsednik republike razveljavil sklep deželne vlade.

Zakaj ravno Mattarelli?

Neposredna pritožba na predsednika republike je pravni instrument, ki pritožniku omogoči, da se izogne sodnim potem. Pritožba je izključno upravne narave, zato tudi cenovno ugodnejša, ob morebitni zavrnitvi, pa so izčrpane vse pravne možnosti. Generalni sekretar Kmečke zveze Edi Bukavec je pojasnil, da so se za to pot odločili tudi zaradi daljšega pritožbenega roka, čeprav je taka pritožba tudi »politični signal«.

Predsednik republike sicer pritožbo odda državnemu svetu, ki se o temi izreče hitro. Njegovo mnenje predsednik slepo upošteva, zato je pritožba na predsednika republika dejansko prošnja upravnemu svetu, naj presodi sporno odločitev javne uprave.

Pri Kmečki zvezi so prepričani, da je deželna vlada kršila zakon že s tem, da k usklajevanju krajinskega načrta ni povabila slovenskih predstavnikov. Ta očitek je prejšnja vlada Debore Serracchiani že zavrnila, in sicer z razlago, da je bilo na temo krajinskega načrta več javnih srečanj. To pa po mnenju Kmečke zveze ni oblika dogovarjanja, ki jo predpisuje zakon.

Bukavec je sicer spet spomnil, da dežela še vedno ni izdelala načrta za upravljanje kraškega območja, ki je vključen pod zaščito programa Natura 2000. Zaradi te vrzeli je vsaka kmečka in gospodarska dejavnost odvisna od tolmačenja drugih zakonov dežurnega funkcionarja, kar pridelovalce spravlja ob živce.

Peter Verč


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji