Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

16. oktober 2018 ob 09:16 Italija

»Nekateri Slovenci podpiramo manjšino, drugi pa vse kritizirajo«

Poslanka Nove Slovenije zelo ceni novega ministra Česnika
Ljudmila Novak
Ljudmila Novak. Foto: Primorski dnevnik

LJUBLJANA - Ljudmila Novak velja za dobro poznavalko razmer, v katerih živijo slovenske avtohtone manjšine. Svoj čas je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, v novem sklicu slovenskega parlamenta pa predseduje komisiji, ki je zadolžena za ta vprašanja.

Gospa Novak, na parlamentarnem “zaslišanju” novega ministra Petra Jožefa Česnika ste dejali, da pozna področje in se vidi, da »ima rad Slovence in slovenstvo«, izrazili ste prepričanje, da bo nalogo ministra zelo srčno opravljal. Na čem je temeljila ta vaša spodbudna ocena?
Gospod Česnik, sedaj že minister, je bil sam izseljenec, zato dobro ve, kako se počutijo Slovenci, ki živijo v tujini, kako so organizirani in s kakšnimi problemi se srečujejo. Predvsem pa sem dobila občutek, da mu slovenstvo veliko pomeni, zato bo znal prisluhniti našim rojakom v zamejstvu in po svetu, jih spodbujati, izpolnjevati njihova pričakovanja in zadovoljevati njihove potrebe.

Hkrati ste izrazili željo, da bi bil minister zelo strog in zahteven do vprašanj, ki niso rešena, še posebej kar zadeva slovensko avtohtono narodno skupnost v sosednjih državah. Kaj ste imeli v mislih glede Slovencev v Italiji?
Minister mora biti največja opora slovenski avtohtoni narodni skupnosti v sosednjih državah in njihov zagovornik. Poznati mora stanje skupnosti, jo spodbujati in ji pomagati reševati probleme. V odnosu z Italijo pa je še nekaj posebnega.

Kaj pa?
Ker v italijanski vladi naš minister nima ustreznega sogovornika, mora svoja opažanja in predloge prenesti vladi oziroma ministru za zunanje zadeve, ki se srečuje z ministrom države, v kateri živi slovenska skupnost. Zaščitni zakon daje Slovencem tudi določene pravice. V kolikor te pravice niso ustrezno uresničene, mora na to opozarjati zunanji minister in od druge države tudi zahtevati, da bodo vse pravice iz zakona tudi uresničene.

Večkrat se omenja, da bi morala tudi slovenska manjšina v Italiji, po zgledu italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji, imeti zajamčeni mandat v italijanskem parlamentu. Podpirate to zamisel, o kateri v manjšini sicer še ni dogovora?
Seveda jo podpiram. Najbolj pošteno, logično in pravično bi bilo, da bi Slovenci v Italiji imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu, tako kot ga imajo v Sloveniji živeči Italijani v slovenskem. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s tem, da je na listi neke italijanske stranke izvoljen slovenski poslanec, kar je sicer zelo dobrodošlo.

Zakaj se ne moremo zadovoljiti?
Ta poslanec ali poslanka mora zagovarjati stališča svoje stranke, ki pa niso nujno enaka stališčem in zahtevam v Italiji živečih Slovencev. Prav pri tem vprašanju pa je zelo pomembna vztrajnost in politična zavzetost ter spretnost slovenske vlade oziroma zunanjega ministra. Na vsakem bilateralnem srečanju bi moral zahtevati realna zakonska določila, ki bi omogočala neposredno izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji v italijanski parlament.

Kako ocenjujete zamisel, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu imeli svojega zastopnika v DZ?
Naša stranka Nova Slovenija, krščanski demokrati, si je pred leti za to možnost že prizadevala, vendar ni imela za to zadostne podpore. Postavlja se vprašanje, na kakšen način bi bil ta poslanec izvoljen.

Imate kakšen predlog?
Ena od možnih rešitev, po mojem mnenju, bi lahko bila ta, da bi bil ta poslanec izvoljen izmed članov Sveta za Slovence v zamejstvu oziroma Sveta za Slovence po svetu, ki sta sicer dve posvetovalni telesi pri predsedniku naše vlade vlade RS. Morda bi imel krajši mandat in bi se lahko hitreje izmenjavali predstavniki Slovencev po svetu in predstavniki iz zamejstva. Vendar je to samo moje razmišljanje, ki pa bi ga bilo potrebno nadgraditi in dodelati z vsemi podrobnostmi in postopki, seveda če bi za to bila večinska volja v DZ.

Kot ministrica in kot poslanka ste večkrat obiskali Slovence v Italiji. Kakšno predstavo ste si ustvarili o manjšini?
Večkrat sem se srečala s predstavniki krovnih organizacij, kakor tudi s predstavniki slovenskih društev in ustanov, ki delujejo v Italiji. Še posebej pa sem bila vesela, včasih tudi ganjena, ko sem se udeleževala različnih prireditev, ki najbolj kažejo stanje slovenske skupnosti in njihov odnos do slovenstva. To stanje pa je seveda v različnih regijah tudi zelo različno.

Mislite najbrž na geografsko različnost?
Slovenska skupnost v Trstu z okolico ali v Gorici je povsem nekaj drugega kot v Benečiji, Reziji ali Kanalski dolini. Ponekod se dogajajo velike spremembe na bolje, drugje se zagnanost za ohranjanje slovenskega jezika in kulture zmanjšuje, še posebej tam, kjer so se Slovenci izselili ali pa ni mlajših ljudi, ki bi nadaljevali delo seniorjev. Še posebej pa sem vesela, ko srečam mlade ljudi, ki govorijo lepo slovensko in so ponosni na svoje slovenske korenine.

Ste kdaj srečali mlade iz naše manjšine?
Pred kratkim sem v našem parlamentu pozdravila skupino najboljših maturantov slovenskih zamejskih šol. Septembra sem se udeležila tudi lepega dogodka na Opčinah v okviru Drage, kjer je nastopilo veliko različnih skupin, v katerih so imeli prav mladi pomembno vlogo. To me razveseljuje in daje tudi upanje nam vsem, da avtohtona slovenska narodna skupnost onkraj državne meje živi in da slovenstvo tam ne bo izumrlo.

V naši manjšini je večkrat slišati očitek matični Sloveniji, da ima premalo posluha do Slovencev izven njenih meja in da v Sloveniji premalo poznajo zamejce. Soglašate s to oceno?
Kot predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu načrtujem sejo te komisije v novembru, ki bo potekala v Trstu, obiskali pa bomo tudi nekatere slovenske ustanove. Želim si, da bi poslanci, člani naše komisije, iz prve roke izvedeli več o življenju in delu naše skupnosti v Italiji in na podlagi tega tudi na sejah v parlamentu lažje sprejemali svoje odločitve.

Kaj pa slovenska država?
Slovenska država ima posluh za Slovence izven njenih meja, zato ima za njihovo zaščito in podporo tudi poseben zakon, urad in pristojnega ministra. Slovenija tudi finančno podpira slovenske ustanove v zamejstvu in po svetu.

In slovenska javnost?
Nekateri Slovenci iskreno podpiramo in občudujemo vsa prizadevanja za ohranjanje slovenstva izven slovenskih meja ter se udeležujemo številnih prireditev. Nekateri pa vse kritizirajo, tako tiste, ki smo aktivni v Sloveniji, kot tiste, ki se trudite in delate izven naših meja. Nekateri državljani pa žal ostajajo tudi pasivni, kar se pozna pri volilni udeležbi ali pri vključevanju v politično ali javno delovanje. Osebno si vsekakor želim, da bi slovenska pesem, jezik in narodna zavest živeli med Slovenci še naprej, tako doma kot v zamejstvu in po svetu.

Sandor Tence


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji