Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

3. februar 2017 ob 08:56 Italija

»Slovenci v podrejenem položaju v primerjavi z Bocnom in Aosto«

Če ne bo šlo drugače, se bo treba boriti za nova volilna okrožja v FJK
Felice Besostri
Felice Besostri. Foto: Primorski dnevnik

RIM - »V Italiji obstajajo tri kategorije jezikovnih manjšin. V prvo sodijo Francozi, Južni Tirolci in tudi Ladinci v bocenski pokrajini, v drugo Slovenci, v tretjo pa vsi ostali. »Zrcalo teh razlik in diskriminacij med manjšinami je poslanski volilni zakon (t.i.italicum), ki ga je ustavno sodišče spremenilo, a ne v členih, ki zadevajo manjšine,« pravi Felice Besostri, vodja odvetniške skupine, ki je na ustavnem sodišču oporekala italicumu. Dosegla je odpravo drugega kroga (balotaže) in sklep, ki onemogoča poslancem izvoljenih v več okrožjih, da sami izberejo mandat. Po novem bodo matično okrožje izbrali z žrebanjem. Besostri je bil v času odobritve zaščitnega zakona senator Oljke in večinski poročevalec našega zakona. Prijateljeval je s pokojnim senatorjem Darkom Bratino, dobro pa pozna Petra Močnika in Stojana Spetiča.

»Prijatelju Oskarju Peterliniju, dolgoletnemu južnotirolskemu parlamentarcu, sem večkrat očital, da se najmočnejši narodni skupnosti - Južni Tirolci in Francozi - premalo zavzemata za ostale manjšine, vključno s slovensko,« poudarja Besostri. Italijanska ustava res ne predvideva zajamčenega parlamentarnega zastopstva za manjšine (npr. kot Slovenija in Hrvaška), kaj pa so volilne izjeme za Južno Tirolsko in Aosto, če ne “maskirano” zajamčeno predstavništvo, se sprašuje odvetnik. Res je, da so Južni Tirolci in Francozi večina na lastnem ozemlju, res pa je, da bi moral zakonodajalec tudi za FJK priznati izjemo in torej uvesti t.i. uninominalna okrožja. Namesto njiih bomo v FJK (če bo parlament nemo osvojil razsodbo ustavnega sodišča) poslance izvolili v dveh velikih okrajih, senatorje pa le v enem, ki bo zaobjemal celotno deželno ozemlje.

In kje vidi Besostri rešitev za Slovence? »Najbolj pravično bi bilo, da bi FJK postavili na raven Južne Tirolske in Aoste. Ker bo to zelo težko dosegljivo, bi morali zahtevati manjša volilna okrožja, s katerimi bi olajšali izvolitev Slovenca. To piše v zaščitnem zakonu, na katerega se italicum požvižga, da ne govorimo o senatu, kjer imamo - kot rečeno - eno samo volilno okrožje,« pojasnjuje nekdanji senator in danes eden voditeljev gibanja za zaščito demokratične ustave. Bratini je uspel pravi čudež, ko si je zamislil t.i. mejno senatno okrožje, ki ga je zloglasni volilni zakon porcellum potem čez noč izbrisal. Besostri pravi, da bi se morali Slovenci glede volilne zakonodaje povezati s Furlani in tudi s preostalimi manjšinami v Italiji, ki jih parlament ravno tako diskriminira.

Odvetnik pravi, da 20-odstotni volilni prag (poslanska zbornica) na deželni ravni za manjšinsko stranko ali listo oškoduje le Slovence. Južni Tirolci in Francozi nimajo tega problema (njihove liste krepko presegajo 20 odst.), vrh vsega pa imajo zelo majhna senatna in volilna okrožja. Paradoks je, da te olajšave uživajo tudi v pokrajini Trento, kjer sicer res živijo manjšine, a gotovo ne v takšni meri kot v FJK.

»Parlament bi se moral dokončno odpovedati italicumu in hkrati njegovim usedlinam za senatne volitve. S tem bi naredil veliko uslugo Italiji in obenem tudi slovenski manjšini,« meni Besostri. Kot odvetnik verjame v vladavino prava, kot nekdanji politik pa dvomi, da se bo parlament odločil za tako pogumen korak.

Sandor Tence


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji