Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

20. marec 2017 ob 07:44 Italija

Trkal bo na vrata dežele

Prvi sklop del v Petrarcovi dvorani Trgovskega doma je zaključen, za nadaljevanje denarja še nimajo
Dvorana Petrarca, Trgovski dom
Foto: Primorski dnevnik

»Žal se nismo zbrali, da bi slovesno obeležili ponovno odprtje dvorane Petrarca. Zaključil se je le prvi sklop del, zdaj je treba poskrbeti še za drugega. Da bi pridobili potrebni denar, bom potrkal na vrata dežele, potem ko sem doslej večinoma trkal na vrata ministrstva.« Tako je povedal direktor goriške državne knjižnice Marco Menato, ki je včeraj predstavil rezultat obnovitvenih del, opravljenih v t.i. Petrarcovi dvorani Trgovskega doma v Gorici, za kar je ministrstvo za kulturo doslej dalo na razpolago 300.000 evrov.

»Uprava države posesti nam je upravljanje dvorane zaupala leta 2000. Nekaj časa zatem so nam namenili prvi prispevek za obnovo, vendar ga nismo uspeli unovčiti. Takrat sem bil že tako obupan, da sem nameraval vrniti ključe dvorane. K sreči nam je na pomoč priskočila tedanja prefektinja Maria Augusta Marrosu. Brez njenega telefonskega klica na ministrstvo bi se ne dokopali do prvega prispevka za začetek obnove,« je povedal Menato in se zahvalil prof. Grazianu Frazianu s tržaške univerze, ki je sodeloval pri postopku za obnovo dvorane. Inženir Natalino Gattesco je opravil preverjanja potresne varnosti objekta. »Prvotni načrti so zelo natančni, tudi podjetja, ki so gradila Trgovski dom, so se jih strogo držala. Poslopje je zelo dobro grajeno. Danes ga je treba prilagoditi novim varnostnim predpisom, saj si zasluži obnove zaradi velike arhitekturne vrednosti,« je poudaril med včerajšnjim ogledom. Načrt za prvi sklop del v Petrarcovi dvorane so podpisali arhitekti Luigi Di Dato, Thomas Bisiani, Claudio Meninno, Adriano Venudo in Marko Verri, izvedlo pa jih je podjetje Di Betta Giannino.

»Pred šestimi leti smo prvič vstopili v dvorano, bila je v groznem stanju. S prvim posegom smo preprečili njeno nadaljnje propadanje. Popravili smo streho, odstranili dotrajan lesen pod, namestili nova okna, odpeljali smo najrazličnejše odpadke. Odkrili smo tudi nekaj stranskih sob, ki so bile funkcionalne dejavnostim v dvorani. Fabiani je res pripravil načrt za večnamensko dvorano, kakršna je bila zatem tudi dunajska Urania. Upam, da se bo življenje čim prej vrnilo v dvorano, da se bo lahko v njej prisluhnilo jazz glasbi, da se bodo mladi učili,« je pojasnil arhitekt Luigi Di Dato v imenu načrtovalcev in potrdil, da nameravajo sodelovati z državno knjižnico pri nadaljnji obnovi poslopja. V imenu občinske uprave je župan Ettore Romoli izrazil željo, da bi se državna knjižnica čim prej dokopala do 600.000 evrov, ki so potrebni za drugi sklop del. »Ko sem v mladih letih prišel v Gorico, je bila Petrarcova dvorana ena izmed glavnih kulturnih središč v mestu. Upam, da bo to vlogo čim prej spet imela,« je dejal. Senatorka Laura Fasiolo je s tem v zvezi povedala, da je na potrebo po denarju za drugi sklop del že opozorila ministra za kulturo Daria Franceschinija. »Povabila sem ga tudi v Gorico, saj se bo le tako lahko prepričal, kakšen biser imamo sredi mesta,« je pristavila. Arhitekt Di Dato je še pojasnil, da bosta po pridobitvi finančnih sredstev potrebni približno dve leti dela. »Šest mesecev bo trajalo načrtovanje, gradbena dela pa bodo predvidoma trajala poldrugo leto,« je ocenil in poudaril, da bo obnova potekala v stalnem dogovarjanju s spomeniškim varstvom.

Skupaj s Trgovskim domom so dvorano odprli leta 1904, zatem je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, leta 1916 je med bombardiranjem mesta v njej izbruhnil požar. Njeno povojno obnovo je po vsej verjetnosti vodil sam Maks Fabiani, načrtovalec Trgovskega doma. Iz tega obdobja je verjetno podstrešni rezervoar za vodo, na katerega je povezan za takratne čase zelo sodoben protipožarni sistem. Po drugi svetovni vojni so opravili še nekaj vzdrževalnih del, na notranjem dvorišču so zgradili kurilnico in dodali dvigalo. Dvorano so nazadnje uporabljali pred kakimi tridesetimi leti, nakar je samevala vse do začetka prvega sklopa obnovitvenih del.

Danjel Radetič


Več novic na www.primorski.eu

Zadnje objave Slovencev v Italiji