Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

27. december 2017 ob 16:26 Ostalo

Kako vključiti mlade v delovanje slovenskih skupnosti v sosednjih državah

Pogovor z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem
Pogovor z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem

Foto: Davor Lonzarič

Pogovor z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem

Foto: Davor Lonzarič

Zadnji dnevi leta, ki se izteka, so priložnost za pregled doseženega in pogled v prihodnost. Leto 2017 je bilo za Slovence, ki živijo izven matične domovine, prijazno leto, ocenjuje pristojni minister Gorazd Žmavc. Storjenih je bilo kar nekaj pomembnih korakov k manjšanju razdalj in povezovanju – tako med Slovenci v sosednjih državah kot z rojaki v domovini. A pred vsemi so številni izzivi. Tudi o teh se je z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu pogovarjala Barbara Kampos.

Leto, ki se izteka, je bilo prehodno po krizi, v njem pa so si na ministrstvu zastavili temelje za naprej, je med drugim dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc: "Gremo po tej novi poti, z vso silo in željo delati Slovenijo večjo, ker to je naša osnovna tema – da je politika zamejcev in Slovencev po svetu del zunanjepolitične strategije, vendar znotraj zunanje politike tista strateška veja, kjer dajemo preko manjšin neko intonacijo do odnosov med sosednjimi državami."

Zunaj Slovenije je pol milijona Slovencev in z njimi je Slovenija večja. Če jih bo znala izkoristiti te kadre, bo uspešnejša tudi na zunanjetrgovinskem področju. Osnovni cilj je privabiti tudi mlajše generacije in najti teme, ki so pomembne za njih.

Razmer v sosednjih državah ne moremo postaviti na skupni imenovalec, ugotavlja minister. V Avstriji vzbujajo pozornost spremembe po zadnjih volitvah: "Ne pričakujemo večjih odmikov, vendar, kot pravijo naši zamejci, zmeraj je treba spati z enim očesom odprtim."

Tudi v Italiji potekajo politične spremembe, predvsem spremembe volilne zakonodaje: "Tukaj smo še posebej pozorni. To je naša rak-rana, to je naš velik problem. Namreč, mi smo do sedaj imeli zagovornico v parlamentu in brez zagovornice bi težko dosegli določene cilje. Glas manjšincev se mora slišati tudi v Rimu. Mi skupaj z zunanjim ministrom vztrajamo pri tem, naredili smo tudi določen politični pritisk, da je znotraj volilne zakonodaje treba najti rešitev. To je pravzaprav tudi odgovor na to, da ima Slovenija v parlamentu dva poslanca, tako italijanske kot madžarske manjšine. To pariteto je po mojem mnenju na dolgi rok treba zavarovati."

Na Madžarskem imajo Slovenci v parlamentu svojo uradno zagovornico. "Pomembno je, da se sliši glas Slovencev v Porabju tudi v Budimpešti. Nima glasu pri odločanju, ampak to za nas v tem trenutku ni pomembno, v nekem bolj številčnem parlamentu. Zavedamo se, da imajo oni tudi več manjšin, dvanajst. Je pa pomembno, da zagovornica sodeluje in da je uspešna ta povezava z Madžarsko,"ocenjuje minister.

"Kar se tiče hrvaških zamejcev, se izredno dosti angažiramo na področju Gorskega Kotarja, na Reki, v Istri, na Varaždinskem področju, kjer mislimo, da je najbolj pomembno gojiti te odnose. Mislim, da gre tudi to v pravo smer, ker imamo svojega glasnika, sicer preko več narodnih skupnosti. Se pa borimo, da bomo verjetno uveljavljali naš glas tudi skozi to območje na Hrvaškem," napoveduje Žmavc.

V vseh sosednjih državah pa opozarjajo na negotovo prihodnost skupnosti, predvsem zaradi nezanimanja mladih. "Mislim, da se ta mlada generacija zelo dobro zaveda, da išče neke nove rešitve. Ona ne bo delala na nekih starih vzorcih. Zase išče neki boljši svet in to možnost ji je treba dati. Po drugi strani pa se ta mlada generacija, potem ko uspeva v svetu, zelo dobro zaveda svojih korenin. To vidim na obiskih." Pri povezavi z domovino pa jim mora nekdo pomagati, je poudaril: "Seveda moramo ti mladi generaciji odpirati te poti. Mi ne moremo graditi na tem, da imamo danes neka društva, ki delajo na klasičen način, z nekimi sestanki, zapisniki, programi, ki mladih ne zanimajo. Mi se ne moremo pritoževati nad mladimi, ampak slediti mladim generacijam, kje pa je njihova vsebina, in jim prilagajati ali šolski sistem ali možnost ustanavljanja start-up podjetij ali povezovanje z znanostjo – z vsem tistim, kar jih odpira v svet. Po drugi strani pa dobijo to, da s svojo kulturo, identiteto in slovensko besedo dejansko ostajajo Slovenci. Mislim, da je to edina pot in naše aktivnosti gredo v tej smeri."

B.K.

Ostale zadnje objave