Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

1. junij 2016 ob 13:02 Ostalo

Konkretne težave in konkretni predlogi

Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu.

To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.

Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:

“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”

Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.

Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:

“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”

Pa ni že prepozno za to?

“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”

Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.

Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:

“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”

Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.

Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:

“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:

“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”

Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki ji bo predsedoval predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo tudi konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih. V tokratni oddaji pa lahko slišite daljše pogovore s predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij.

Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo


Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!

Ostale zadnje objave