Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

3. avgust 2017 ob 15:11 Italija

Se bosta Glasbena matica in Center Emil Komel morala združiti?

Ravnateljica centra Emil Komelj, Alessandra Schettino

Ravnateljica centra Emil Komelj, Alessandra Schettino . Foto: Davor Lonzarič

Ravnatelj Glasbene matice, Bogdan Kralj

Ravnatelj Glasbene matice, Bogdan Kralj. Foto: Davor Lonzarič

Učilnica Glasbena matica Trst

Glasbena matica v Trstu. Foto: Davor Lonzarič

Glasbena matica in Center za glasbeno vzgojo Emil Komel naj bi od prvega januarja prihodnje leto delovala kot enotna ustanova. Tako je odločil deželni svet Furlanije Julijske krajine. O združevanju slovenskih glasbenih šol so deželni svetniki odločali že pred dvema letoma. Sklep, za katerega so pristojni v obeh ustanovah takrat izvedeli iz medijev, je izzval val ogorčenja. Tudi tokrat so predstavniki Slovenske narodne skupnosti na nogah. Tako politiko kot Glasbeno matico in Center Emil Komel moti način, kako je do sklepa o združevanju prišlo. Brez dialoga, vsiljeno z vrha, pravijo.

Pred dvema letoma je Glasbeni center Emil Komel deželo zaprosil za izredno finančno pomoč, da bi premostil krizno obdobje. Prejel je 150.000 evrov. A pod pogojem, da začne postopek združevanja s sorodno slovensko izobraževalno ustanovo Glasbeno matico. Ravnateljica centra Emil Komel Alessandra Schettino je ogorčena.

»Pogoj je bil postavljen samo naši šoli, ko je enkrat zaprosila za izredni prispevek. Res smo bili v stiski, naši učitelji so bili takrat dva meseca v tako imenovani dopolnilni blagajni.»

Zdi se, pravi Schettinova, da je združevanje, vsaj za deželnega odbornika Giannija Torrenttija, izvršeno dejstvo. S prvim januarjem 2018 bosta, kot izhaja iz sklepa, prenehali delovati tako Glasbena matica kot glasbeni center Emil Komel. Namesto njiju bo za glasbeno izobraževanje slovenskih otrok v Italiji skrbela nova, združena ustanova. V Centru Emil Komel, kjer je glasbeno znanje v preteklem šolskem letu nabiralo okoli 320 otrok, združevanju izrecno ne nasprotujejo. Imajo pa veliko pomislekov.

» Sodelovanje je dobrodošlo, ker je v dobro otrok. Ne želimo pa si ukinitve naše šole, ki ima dolgoletno zgodovino. S prvim januarjem prihodnje leto naj bi zaživela nova izobraževalna ustanova. Mislim, da je pet mesecev premalo, da bi pripravili vse, kar je potrebno za združitev. Zato bomo od odbornika Torrentija zahtevali, naj nam dodeli več časa.«

O združevanju dveh slovenskih glasbenih šol se znotraj slovenske manjšine v Italiji pogovarjamo že 20 let, pa pravi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj. A storili nismo še niti enega konkretnega koraka, dodaja. Glasbena matica, ki je z okoli 1000 učenci največja slovenska šola v zamejstvu, je združevanju naklonjena.

»S tem, ko bi imeli samo eno glasbeno šolo, bi lahko bolj učinkovito nastopili v Ljubljani in v Rimu. Zdaj nas vedno vprašajo, če smo se dogovorili. In ker se nismo, nismo priznani ne s strani Slovenije ne Italije.«

V Slovenski kulturno gospodarski zvezi menijo, da bi šoli morali sami pripraviti skupen predlog združevanja. Tako bi se izognili vsiljenemu ustanavljanju skupne glasbene šole. Tudi v drugi krovni organizaciji, Svetu slovenskih organizacij, so ogorčeni nad obnašanjem dežele. Gre za grob poseg v delovanje slovenske narodne skupnosti, meni predsednik Walter Bandelj.

»Šoli bi se morali sami odločiti, ali se bosta združili. To, kar je naredila dežela Furlanija Julijska krajina je diktatura.«

Prav vsi – tako krovni organizaciji kot Glasbena matica in Glasbeni center Emil Komel zdaj zahtevajo dodatna pojasnila. A ne le od odbornika Giannija Torrentija, pričakujejo, da bo svoje povedala tudi predsednica dežele Furlanije Julijske krajine Deborah Serrachiani.

Barbara Kampos

(Naslovna slika: Kulturni center Lojze Bratuž Gorica, v katerem domuje tudi Glasbenei center Emil Komel. Foto. Davor Lonzarič)

Zadnje objave Slovencev v Italiji