Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

27. november 2018 ob 12:34 Italija

Za slovenščino v vrtcih

Najglasnejši vzkliki proti 30-odstotnemu pragu tujih otrok - Dobrila, Blažina, Prinčič in mame o slovenskem vprašanju
Foto: Primorski dnevnik

»Rasizem ven iz šole. Hočemo laično, javno in nediskriminatorno šolo!« To so bili najglasnejši vzkliki na sinočnjem protestnem shodu proti osnutku novega pravilnika o občinskih vrtcih. Pred mestno hišo na Velikem trgu se je zbralo okoli 200 ljudi (po približnih ocenah policije), ki so želeli sporočiti občinski upravi, da se ne strinjajo z njeno vzgojno-izobraževalno politiko.

Najglasneje so nastopili proti določitvi 30-odstotnega praga za otroke tujcev. Transparent z napisom »V našem vrtcu si želimo, da slovensko govorimo« pa je eksplicitno kazal na to, da se tudi slovenske družine z novim pravilnikom počutijo ogrožene.
Zbrano množico, nad katero so plapolale zastave različnih sindikatov in združenj, je uvodoma nagovorila Maria Luisa Paglia iz rajonskega sveta Sv. Jakob – Stara mitnica, ki ima največje število tuje vrtčevske populacije. Govornica je glasno protestirala proti izključevanju otrok tujcev. Opozorila je, da gre za otroke priseljencev, ki imajo v Trstu dom in službo in državi plačujejo davke, zato imajo vso pravico do javnih storitev. Po njenih besedah bi v primeru prevelikega števila otrok priseljencev občinske uprave morale ukrepati z mediatorji, ne pa z izključevanjem. Nastopili so tudi predstavniki Mladih demokratov, skupine United cultures in še nekaterih združenj. Vsi so proti rasizmu v šolah.

Problema, da v slovenske vrtce pošiljajo nadomestno osebje, ki ne govori slovenščine, javno nihče ni predstavil, se je pa o njem govorilo med protestniki. Med njimi je bila tudi predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, ki je poudarila, da so seznami slovenskih vzgojiteljev zares prekratki, a to ne more biti izgovor, da v vrtce pošiljajo vzgojiteljice, ki ne obvladajo slovenščine. »V državnih vrtcih si pomagajo tako, da poiščejo osebe, ki sicer nimajo ustreznega naziva, a ravnatelju kljub temu nudijo določena jamstva, da za določen čas lahko suvereno opravljajo delo v vrtcih. Ponavadi so to absolventi v pričakovanju strokovnega izpita. Gre za osebe iz stroke. Občinski upravi smo že pred časom priporočili, da bi si tudi oni lahko pomagali na ta način,« je povedala Ksenija Dobrila in dodala, da bi kazalo pogledati tudi v Slovenijo in tam po potrebi iskati ustrezne profile.
Joško Prinčič, tajnik Sindikata slovenske šole, se je shoda udeležil iz solidarnosti do vzgojiteljev. Po njegovih besedah je manifestacija pomembna zato, da se poudari, da imajo v državnih šolah zajamčeno, da morajo zaposleni obvladati slovenski jezik. To bi po njegovih besedah moralo veljati za vse javne izobraževalne ustanove, tudi za občinske vrtce. V množici ljudi je bila tudi nekdanja senatorka in poslanka Tamara Blažina, ki je prepričana, da osnutek novega pravilnika o občinskih vrtcih pomeni korak nazaj za otroke slovenskih in priseljenških družin. »Nedopustno je, da v slovenske vrtce pošiljajo italijansko govoreče vzgojitelje. V prejšnjem mandatu smo v parlamentu izglasovali zakonsko uredbo 06, v katero smo vključili člen, ki zadeva pravico slovenskih otrok do izobraževanja v maternem jeziku,« je spomnila Tamara Blažina, ki je na protestnem shodu pričakovala malo več družin z otroki.

Na sinočnjem shodu so bile aktivne tudi nekatere mame, ki imajo otroke v slovenskih vrtcih. Tanja Tomaselli je tako spomnila, da so Občini Trst že večkrat predložili alternativne sezname, iz katerih bi lahko črpali osebje. A njihovi predlogi so naleteli na gluha ušesa. Micaela Stibiel, ki že leta in leta protestira proti občinski politiki nadomeščanja vzgojiteljev, je kot nujno izpostavila, da se v pravilnik vpiše pogoj, da morajo tudi nadomestni vzgojitelji v slovenskih občinskih vrtcih obvladati slovenski jezik. (sč)

Zadnje objave Slovencev v Italiji