Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

4. oktober 2018 ob 09:22 Ostalo

»Za zajamčeno zastopstvo čakamo na predlog manjšine«

Strma pot za predstavnika zamejcev v Državnem zboru
Peter Jožef Česnik
Peter Jožef Česnik. Foto: Primorski dnevnik

LJUBLJANA - Peter Jožef Česnik je 18. minister oziroma predstojnik vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v zgodovini samostojne Slovenije. Veliko let je preživel v Avstraliji, ministri za zamejce so bili takrat njegovi sogovorniki, sedaj pa je on tisti, ki bo iz Ljubljane skrbel za približno 500 tisoč Slovencev, ki živijo zunaj matične države.

Aktivna politika vam ni tuja. Svoj čas ste bili med ustanovitelji stranke Zares, za katero ste tudi kandidirali za evropski parlament. Menite, da vam bo to pomagalo na novi politični poti?

Politika je živ mehanizem. Zame poslanska ali ministrska funkcija ne predstavljata politične moči, vsaj ne pri mojih 73 letih starosti. Politika je zame orodje, s katerim lahko izboljšam življenje državljanom, zamejcem in izseljencem in sicer pri aktivnem soustvarjanju dobrih politik in kot sem dejal na ustanovitveni seji državnega zbora (DZ) mora politika služiti ljudem in državi. Služiti pa pomeni delati dobro za ljudi in državo.

Kako to, da ste pristopili v Stranko Alenke Bratušek (SAB)?

Sam se dojemam kot politično bitje. Saj poznate grško antično literaturo in ne nazadnje sodobno politologijo, ki posameznika opredeljuje kot »zoon politikon«. Aktivno soustvarjanje družbenega in političnega življenja je tako zame ne samo nuja temveč tudi potreba. Članstvo v politični stranki je tako naravna posledica aktivnega udejstvovanja. Naj takoj na začetku odgovora na zastavljeno vprašanje izpostavim, da je edina omembe vredna kakovost stranke Zares njen zapisan program, ki je bil po mojih ocenah res dober in vreden truda. Vendar očitno samo na papirju.

Potem ste ubrali druge strankarske poti. Kako to?

No in po fiasku političnega inžiniringa, ki se je imenoval Zares sem se v resnici spogledoval tudi s stranko Socialnih demokratov, vendar sem ob spoznavanju programa Stranke Alenke Bratušek ugotavljal, da je Alenka Bratušek edina, ki razume sodobni ustroj političnega delovanja.

Gospod minister vi ste kot izseljenec dolgo let živeli v Avstraliji, zato vam tematika zamejstva in zdomstva ni tuja. Mislite, da vam bo ta življenjska izkušnja prišla prav pri opravljanju ministrskih poslov?

Ministrski posli so ena stvar, zdomstvo in zamejstvo pa druga. Na ministrovanje se še privajam vendar imam odličen kolektiv in lahko rečem, da imam na splošno rad spremembe in se dokaj hitro prilagajam. Tako je tudi pri ministrovanju oziroma opravljanju nalog ministra. Je pa potrebno izpostaviti, da sem kot dolgoletni izseljenec ob tovrstni tematiki ne samo razumevajoč temveč tudi čustven. Težave in tegobe ter ne na nazadnje potrebe diaspore tako precej dobro razumem.

V vaši stranki so zapisali, da je vaš življenjski moto: Ljubeznivost je nalezljiva. Kaj to za vas pomeni?

Res je, ljubeznivost je nalezljiva. Vsaj tako je bilo na peti celini. Sam opažam, da je vsakodnevnem življenju prisotno akutno pomanjkanje ljubeznivosti. Področje, kjer se to potrjuje je denimo promet in prometna kultura. Tempo današnjega časa je pač takšen, da je tehnologija zamenjala pristen človeški stik in posledično je človečnost in torej tudi ljubeznivost postavljena na deseti tir in ne samo na drugega.

Koliko poznate položaj Slovencev v Italiji?

Slovenska avtohtona narodna skupnost v Italiji je ne le najštevilčnejša, ampak tudi najbolje organizirana slovenska skupnost v zamejstvu. Njeni pripadniki so izredno dejavni in zato tudi prepoznavni v širšem prostoru, tako na gospodarskem, kulturnem in športnem, kot tudi na šolskem, znanstvenem in političnem področju. Zato je moj cilj to skupnost podpreti v vseh njenih skupnih prizadevanjih. Iz izkušenj vem, da se da s skupnimi močmi in jasnimi cilji doseči izredno veliko.

Na kakšen način mislite to doseči?

Potrebna sta jasna beseda in transparentno delovanje. V takih razmerah se potem tudi mladi lažje znajdejo in tako hitreje prepoznajo svojo vlogo v skupnosti. Saj veste - na mladih svet stoji, zato jim moramo prisluhniti in jim dati možnost aktivne participacije v oblikovanju bodočnosti. Med prve naloge svojega mandata sem seveda vključil srečanja z vsemi predsedniki krovnih organizacij Slovencev v zamejstvu. Gotovo bomo spregovorili tudi o vlogi in pomenu SLOMAK-a.

Na zaslišanju v DZ ste izpostavili, da bi bil potreben premik kar zadeva predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu. Kaj ste mislili s tem?

Veste, kako negotov je vsakokratni izid volitev v italijanski parlament, koliko truda je vloženega v vsakokratno pripravo volilnega zakona. Zato si bom prizadeval, da bi zajamčeno zastopstvo predstavnika slovenske narodne skupnosti ne bil le člen zaščitnega zakona, ampak da bi Slovenci v FJK uspeli z enotnim in ustreznim predlogom doseči tako raven možnega predloga, ki bi ga tudi Slovenija na vseh političnih ravneh suvereno podpirala. Ob tem velja dobro razmisliti tudi o zagotavljanju slovenskih predstavnikov v deželni vladi. O tej pomembni temi bi moral že sedaj teči zelo intenziven pogovor.

Soglašate s predlogom, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili svojega predstavnika v DZ?

Podprl bi tovrsten predlog, ki ni nov, rešitve, ki bi pripeljala takega predstavnika v slovenski parlament, pa še vedno ni. Veliko je vprašanj, na katere do sedaj ni bilo odgovora.

In kakšna so ta vprašanja?

Najpomembnejše se mi zdi vprašanje, na kakšen način bi pol milijona Slovencev, ki ne živijo v Sloveniji, izbralo takega predstavnika. Nekaj rešitev od predstavnikov držav, ki imajo večino ali manjšino svojega naroda izseljenega po svetu, sem sicer slišal na Blejskem forumu. A kljub temu sem prepričan, da če bi bilo to za naše razmere enostavno rešljivo, bi bilo tudi že rešeno.

Očitno pa (še) ni rešeno ...

Vsekakor je za to potrebna sprememba ustave RS, ki potrebuje večino v DZ. Moram pa ob tem povedati nekaj drugega. Slovenija ima v DZ Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri predsedniku vlade pa sta oblikovana Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu. Nenazadnje pa je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister, centralni organ državne uprave za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovenci po svetu.Tesnejše sodelovanje zamejcev je nujno in idejo predstavnika avtohtonih skupnosti v vsakem demokratično oblikovanem parlamentu zagovarjam in podpiram, še več smatram jo kot naravno posledico in njeno realizacijo kot nujno.

Večkrat je v manjšinah slišati očitek, da v matični državi premalo poznajo položaj Slovencev v sosednjih državah. Soglašate s tem očitkom?

Do neke mere je to res, vendar je tudi razumljivo, da državljane najbolj zanima kaj se dogaja v njihovem neposrednem oziroma lokalnem okolju in ne toliko dogajanje na drugi strani države. Podobno je razumljivo zanimanje matičnega prebivalstva za diasporo. Občutek imam, da nemalo Slovencev še vedno gleda na izseljence kot »bogate strice iz Amerike«.

To ni ravno spodbudno ...

Vendar hkrati zaznavam, da se trend spreminja in da vse več posameznikov opaža in živi tako imenovano brezmejnost. Nedvomno je k temu pripomogla tako imenovana schengenska politika in infrastrukturne kapacitete, ki to omogočajo in ne nazadnje tehnologija in njen svetlobni napredek oziroma razvoj. Življenje je danes nedvomno hitrejše kot je bilo še desetletje nazaj in z navdušenjem pričakujem prihodnost, ki upam, bo vsem, še posebej tistim, ki živijo izven tako imenovanih teritorialnih meja očetnjave, naklonjena.


Več novic na www.primorski.eu

Ostale zadnje objave